Ali vaš pes smrdi… po psu?

Kdor je že živel s psom ve, da imajo poseben vonj. Tako po psih pač… Zanje to seveda ni težava, za človeka, ki pa je vajen le svežih “stuširanih” vonjav, je smrad lahko moteč.

Svojega psa obožujete, zato ga seveda ne boste kar “vrgli na cesto”, ampak ta njihov vonj vas pa res vedno bolj moti?

Kaj sploh je “pasji vonj”? 

Ta izvira iz različnih koncev in ne nastane, ker bi bil kuža umazan, kot nekateri mogoče zmotno mislijo. Psi se potijo iz svojih tac in oddajajo rahel znoj iz lasnih mešičkov, ki ima unikaten vonj za vsakega psa, ki ga oni med seboj tudi razlikujejo. Proizvajajo tudi loj, ki je pomemben del zdrave kože in dlake, vendar ima prav tako poseben vonj. Skupaj z žlezami v njihovih ušesih, ki proizvajajo vonj po kvasu, so vse to običajni telesni vonji, ki jih je mogoče zmanjšati z običajnim, rednim kopanjem in nego.

Iz kje lahko izvira neprijeten vonj:

  • nekateri psi so dovzetni za vnetja ušes, kar ima lahko vonj po kvasu
  • Analne vrečke. Zdrave analne vrečke bodo med defekacijo sprostile majhno količino izločka. Včasih pa se analne vrečke zamašijo in ne morejo iztekati. Ko se to zgodi, lahko žleze otečejo in postanejo boleče za psa, ta se lahko odzove s pretiranim grizenjem in lizanjem anusa, s čimer izpostavi žleze abscesu in okužbi. 
  • Kožne okužbe. K njim so podvrženi predvsem psi s številnimi kožnimi gubami, npr. buldogi in šarpejil. Lahko pa se pojavijo tudi za alergij.
  • Smrad velikokrat izvira tudi iz gobčka zaradi zobnih okužb in gnilega tkiva v ustih.
  • Plini. Nekaj plinov je normalno, a če ugotovite, da plini vašega psa dišijo nenaravno ali se pojavljajo ves čas, se boste morda želeli pogovoriti s svojim veterinarjem o zdravju črevesja vašega psa.

Kako bo vaš kuža spet lepo dišal

Pogosto imajo psi, ki se hranijo z dieto z nizko vsebnostjo maščobnih kislin in veliko škroba – na primer s suho hrano na osnovi zrn in žit – preveč suho kožo. To lahko odpravite s spremembo prehrane, ki vsebuje več maščobnih kislin, ali z dodatki maščobnih kislin (z odobritvijo vašega veterinarja). Če ima vaš pes suho kožo, se morate izogibati šamponom in se držati nežnejših metod negovanja. Temeljito, a mehko krtačenje, ki mu sledi vtiranje navadnega neodišavljenega otroškega pudra v dlako vašega psa, lahko pomaga očistiti dlako in hkrati nevtralizirati vonj. Kožne alergije so druga zadeva in zahtevajo nekaj eksperimentiranja z izdelki skupaj s posvetom vašega veterinarja.

Za čiščenje ušes lahko vatko namočite v nežno čistilo za pasja ušesa ali običajen vodikov peroksid in nato s tem očistite notranje uho. To lahko storite ob mesečnem kopanju vašega psa, vendar boste morda morali to početi pogosteje, če ima vaš pes viseča in poraščena ušesa. 

Če ima vaš pes slab zadah – in tukaj ne govorimo o pasjem zadahu, temveč o res res slabem zadahu – svojega psa takoj odpeljite k veterinarju. Okužen zob ali votlina se lahko razširi. Bolje je, da se sanira en zob, kot da čakamo, da se situacija razširi po celotni ustni votlini. Če želite ozdraviti le preprost pasji zadah, je to mogoče zlahka odpraviti z vsakodnevnim ščetkanjem in priboljški/igračami za žvečenje, ki so zdrave za zobe.

Šamponi s sladkim vonjem so prijetni, vendar dišave, ki jih uporabljate, lahko dražijo vašega psa, poleg tega pa ne zdržijo prav dolgo. Preprost in nežen šampon za pse, ki se uporablja enkrat mesečno, je najboljša izbira. Razen če je vaš pes eden izmed tistih, ki se radi valjajo po blatu, smeteh in mrtvih živalih – in verjemite nam, ko rečemo, da je veliko psov, ki se valjajo po mrhovini, ga ne smete temeljito okopati več kot enkrat na mesec. Vmes lahko uporabite lahke parfume ali pudre, ki so namenjeni psom, nekajkrat na teden skrtačite dlako, da odstranite morebitne ostanke in odvečno dlako, poskrbite za čiste kremplje in prostore med prsti in tačnicami ter ga oprhajte samo z vodo. Nato ga posušite, da se na mokri dlaki ne nabere več umazanije in bakterij.

Psi bodo vedno imeli poseben vonj, so le živali. Ali ni to eden od razlogov, zakaj jih imamo radi? Seveda pa ta vonj ne rabi biti izredno neprijeten – ta je lahko velikokrat tudi indikacija bolezenskega stanja. Zato bodite pozorni na spremembe, s kužkom pa se crkljajte tudi če včasih malo bolj zaudarja.

Sorodni članki

Gastritis pri psih: prepoznavanje in zdravljenje težav z želodcem

Gastritis je vnetje želodčne sluznice, ki pri psih pogosto povzroča nelagodje in bolečine. Čeprav je…

Astma pri živalih: prepoznajte simptome in zagotovite pravo oskrbo

Astma, kronična bolezen dihal, ne prizadene le ljudi, temveč tudi hišne ljubljenčke, predvsem mačke in…

barve pasjega kakca nam nudijo dragocen vpogled v zdravje našega psa

Kaj pomenijo različne barve pasjega kakca?

Spremljanja in preučevanja barve pasjega kakca se verjetno niste najbolj veselili, ko ste razmišljali o…